Drugi teden najine Erazmus izmenjave je bil bolj delaven in zato sva bili kar utrujeni. Prvi vtisi o delu v domu starejših občanov Haus Martha so zelo pozitivni. Delavna rutina je zelo podobna kot pri nas v Sloveniji, vendar pa je več poudarka na psihični in socialni ravni ukvarjanja z oskrbovanci. Osebje je prijazno, sproščeno in si vzamejo čas za vsakega oskrbovanca posebej. Opazili sva, da imajo stanovalci doma veliko dejavnosti, da jim ni dolgčas. Hodijo na oglede v muzeje umetnosti, se udeležujejo glasbenih predstav, maš in hodijo na sprehode, seveda s spremljevalci. Zdi se nama, da ta skrb za psihično in socialno zdravje primanjkuje pri nas v Sloveniji.
V torek, 16. 1. 2024, sva se po praktičnem pouku pridružile razredu v šoli, kjer smo bili spet kreativni in izdelali svoje verižice iz kamna. Dejavnosti pouka umetnosti spodbujajo naše motorične sposobnosti in domišljijo.
V četrtek, 18. 1. 2024, sta naju najina gostitelja Josef in Christine povabila na dobrodelni koncert Naša pesem za Angolo, ki je bil namenjen otrokom afriške države Angola. Prisluhnili smo različnim otroškim pevskim zborom iz avstrijske Koroške. Koncert je bil dvojezičen in nastopilo je kar 300 otrok.
V petek, 19. 1. 2024, sva v centru mesta obiskali kavarno Phoenix Book Cafe. Narejena je na temo priljubljene serije romanov Harryja Potterja. Vzdušje v kavarni je bilo kar čarobno. Privoščili sva si pecivo, Tjaša pa si je kupila knjigo o „čarobnih zeliščih“.
Zvečer smo se odpravili na Radiški ples, v gorsko vasico Radiše. Zabaval nas je trio Tomaža Boškina, ki je bil pred nekaj leti tudi svetovni prvak v igranju harmonike. Glasba je bila samo slovenska, kar nama je bilo zelo všeč. Ambient je bil domač in prijeten. Všeč nama je bilo, da sva se lahko z vsemi pogovarjali slovensko.
Vikend je minil zelo mirno, kar je prijalo po napornem tednu. V soboto, 20. 1. 2024, pa smo se odpravili na tržnico, ki je manjša od naše ljubljanske.
Se slišimo naslednji teden!
