Zadnja dva tedna sta potekala zelo hitro in najina izmenjava se je že zaključila.
V torek, 23. 1. 2024, sva se spet priključili k pouku in tokrat smo izdelovali voščilnice iz papirnate žice.
V sredo, 24. 1. 2024, sva obiskali Landhaus muzej, kjer sva si ogledali veliko in malo dvorano grbov, prav tako sva videli tudi naš slavni knežji kamen.
V četrtek, 25. 1. 2024, sva spet postali kiparki in v šoli nadaljevali z oblikovanjem najinih izdelkov.
V soboto, 27. 1. 2024, smo se skupaj z najinima gostiteljema odpravili na tržnico, kjer se vsako zadnjo soboto v mesecu zberejo in pojejo slovenske pesmi. Pesmi, ki sva jih poznali sva z veseljem zapeli z njimi. Nato smo se sprehodili po mestu in si ogledali Celovško katedralo.
V nedeljo, 28. 1., sta naju najina gostitelja zopet peljala na izlet, tokrat ob Vrbsko jezero. Najprej smo šli v živalski vrt plazilcev, kjer sva se lahko dotaknili in držali kačo ter legvana. Zatem pa smo šli še v planetarij, kjer smo videli cel solarni sistem, hvaležni sva bili, da je bila razlaga tudi v slovenščini.
V ponedeljek, 29. 1., smo proslavili Tjašin rojstni dan, gospa, pri kateri sva stanovali, pa ji je kupila tudi tortico in manjše darilo. Po praksi sva se udeležili pouka, tokrat sva bili pri glasbi. Igrali smo poseben inštrument, podoben citram. Všeč nama je bilo, da smo igrali slovenske pesmi, inštrument pa je zelo enostaven za igranje, zato ga lahko z lahkoto igrajo tudi starostniki.
V torek, 30. 1. 2024, sva bili še zadnjič pri ustvarjalnem pouku, izdelovali smo okraske za veliko noč, profesorici pa sva se na koncu zahvalili, da sva lahko sodelovali pri njenem pouku.
V četrtek, 1. 2. 2024, sva bili še zadnjič na praksi. Poslovili sva se od vseh delavcev, stanovalcev, še zadnjič sva se pogovorili s stanovalci, ki govorijo slovensko, nazadnje pa sva se poslovili še od direktoric in se jima zahvalili za vse, saj so bile res zelo prijazne. Nato sva v šoli še zadnjič izdelovali svoje kipe, ker pa nisva bile dovolj časa v Avstriji, ga nisva mogle dokončati, zato je profesor prijazno ponudil, da nama jih pošlje po pošti. Tudi njemu sva se na koncu zahvalili za prijaznost in gostoljubje. Zvečer sta naju najina gostitelja povabila na večerjo, da smo bili še zadnjič skupaj s celo njuno družino.
In na koncu je le prišel petek, 2. 2. 2024, ko sva se morali posloviti in oditi nazaj v Slovenijo. Poslovili sva se od zakoncev, pri katerih sva živeli in jima obljubili, da prideva med poletjem na obisk, saj moramo skupaj obiskati še Minimundus, ki je med zimo žal zaprt.
Občutek ob koncu izmenjave je žalosten, saj sva se imeli zelo lepo in bi radi ostali še dlje, hkrati pa sva komaj čakali vrnitev domov in videti svojo družino, prijatelje in sošolce. Upava, da bova imeli še kdaj priložnost podobne izmenjave.
Auf wiedersehen, Tjaša und Tara
