A se res pride tuki do Mahóna?

Štiri dekleta smo se sredi svetovne epidemije odpravile na izmenjavo na osamljen otok Menorca, kjer živa duša ne govori angleško. Prestrašene smo se prvi dan odpravile na delo v dom za ostarele, kjer so nas v trenutku ločili vsako v svoj oddelek doma. Vse zmedene smo začele slediti zaposlenim v domu, ki niso vedeli kako se sporazomevati z nami, zato smo igrali pantonimo ter se s tem sporazumevali. V domu smo izvajale zdravstvene intervencije kot so osebna higiena in urejenost, oblačenje in slačenje, pomoč pri hranjenju in pitju… Vse intervencije smo izvajale ob prisotnosti zaposlenih v domu, ki so nam v teh prvih dveh dneh pokazali kako delo pri njih poteka. Popoldan smo se s profesorico Tanjo Ahac odpravile na ogled okoliške šole z učilnico za zdravstveno nego, sledilo pa je najbolj adrenalinsko popotovanje s kolesi po otoku, kjer smo si ogledale mimobežne znamenitosti (kamnite skulpture in ruševine, domače kmetije, kobilarne…). Na poti nazaj smo se ustavile še v trgovini, skoraj smo se poslovile od Chiare, ki se je s kolesom zaletela v drog. Zvečer smo ob čudovitem vzdušju domačinov popile pijačo s koordinatorjem in dijakinjama zdravstvene šole, kateri bosta v mesecu oktobru obiskale Slovenijo.