Izkušnja z delom in izobraževanjem v Nemčiji

V domu za ostarele imajo sistem razporejanja, pri katerem vsaka medicinska sestra skrbi za šest do osem stanovalcev. Tako sem tudi sama imela približno toliko pacientov. Na začetku sem delala v paru z izkušeno medicinsko sestro, proti koncu pa so mi že zaupali samostojno oskrbo pacientov.

Delovni dan je trajal od 8. do 16. ure, vendar je bilo mogoče prilagoditi delovni čas glede na potrebe. Za jutranjo nego je bilo na voljo približno štiri ure, pri čemer sem sama skrbela za pet pacientov. To mi je omogočalo fleksibilnost glede ure prebujanja stanovalcev – lahko sem jih prebudila že ob 8. uri ali šele ob 10. uri.

Nega v tem domu poteka nekoliko drugače kot v Sloveniji, saj so vsi stanovalci pokretni. Po prebujanju jih je bilo treba pospremiti v kopalnico in jim pomagati pri jutranji higieni, ki je vključevala umivanje od obraza do nog ter skrb za ustno higieno. Razdeljevanje obrokov poteka po vnaprejšnjem dogovoru – stanovalci si sami izberejo jed, ki jo želijo tisti dan, pri čemer imajo vsak dan na voljo dve različni jedi.

Popoldanski čas je namenjen družabnim aktivnostim, kot so družabne igre ali telovadba. Pri delu sem imela tudi mentorja, ki je občasno preverjal moje delo ter mi postavljal teoretična vprašanja.

Srednja zdravstvena šola v Nemčiji

Obiskala sem tudi njihovo zdravstveno šolo, kjer pouk poteka vsak dan od 8. ure zjutraj do približno 14. ure. Presenetilo me je, da smo že prvo šolsko uro prejeli toplo kavo, ki jo je prinesla profesorica – to je namreč njihova ustaljena navada.

V času mojega obiska smo imeli predmet anatomije, kjer smo se učili na srcu prašiča. Po dveh urah pouka sledi odmor za malico, nato pa še tri ure praktičnega pouka. Študenti imajo na dan dve malici – po treh urah pouka sledi še en odmor. Malico si lahko priskrbijo iz avtomatov ali pa se odpravijo v mesto v trgovine in restavracije, saj odmor traja približno eno uro. Po zadnji malici smo imeli še dve uri praktičnega pouka.

Zanimivo mi je bilo, da v urnikih nimajo splošnih predmetov, kot so matematika, geografija in nemščina, temveč izključno strokovne predmete. Njihovo šolanje traja tri leta in vključuje več praktičnega kot teoretičnega dela. Sistem izobraževanja je zasnovan tako, da imajo štiritedenski sklop pouka, nato pa pettedensko prakso, kar se ponavlja skozi celo leto.

Prevoz v Nemčijo in lokalni prevozi

Za pot do mojega kraja v Nemčiji sem potrebovala slabih devet ur. Ponoči sem v Ljubljani sedla na avtobus, s katerim sem potovala šest ur, nato pa prestopila na vlak. Vožnja z vlakom je trajala približno dve uri z enim prestopanjem. Železniška in avtobusna postaja v Münchnu sta zelo blizu, saj ju loči le pet do deset minut hoje.

Povratek domov je bil precej lažji, saj me je prišla iskat družina, tako da smo se z avtomobilom iz Nemčije do Slovenije peljali približno štiri ure in pol.

Nemški javni prevozi so zelo dostopni in enostavni za uporabo. Sama sem uporabljala aplikacijo OMIO, ki je uporabniku prijazna in nudi točne informacije o peronih, zamudah in prihodih. Kljub dobri organiziranosti pa so cene prevozov precej visoke – za uro in pol vožnje do bližnjega kraja sem morala odšteti približno 25 evrov.