Praksa v domu za starejše na Finskem se bistveno razlikuje od tiste v Sloveniji. Število stanovalcev, za katere je treba poskrbeti, je 24, kar je v primerjavi s slovenskimi razmerami skoraj nepredstavljivo. Velik poudarek namenjajo udobju stanovalcev – lahko se prebujajo po lastnem ritmu, svoje sobe uredijo povsem po svojih željah, večinoma pa bivajo v enoposteljnih sobah. Njihov vsakdan ni strogo časovno določen, saj ni togega urnika, ki bi mu morali slediti.
Najbolj nam je bilo všeč, da smo pri kosilu lahko jedle skupaj s stanovalci, kar nam je dalo občutek, kot da smo del velike družine. Posebnost doma je tudi savna, ki je stanovalcem na voljo kadar koli si jo zaželijo, ter manjši lepotni salon, kjer smo lahko stanovalcem urejale pričeske. Poleg tega ima vsak dom svojega fizioterapevta, ki se stanovalcem posveča individualno. Prav zaradi tega so večinoma vsi pokretni ali pa vsaj mobilni s pomočjo invalidskih vozičkov.
Osebje v domu je zelo povezano, kar močno prispeva k pozitivnemu vzdušju in dobremu počutju stanovalcev, hkrati pa spodbuja odlične medosebne odnose med zaposlenimi. Zaradi tega smo se tudi me počutile sprejete in vključene v njihov kolektiv.
