Prvi teden v Gijonu
V ponedeljek smo se s profesorico odpravile do koordinatorke, ki nam je razkazala njihovo šolo. Sistem imajo precej drugačen od našega, saj nimajo programa zdravstvene nege na srednje šolski ravni temveč imajo samo 2 letni program za asistenta zdr. nege, ki je pri nas podobno kot bolničar/negovalec.
Še isti dan pa sva se odpravili v akvarij, kjer sva videli morskega psa v živo, veliko različnih rib ter vrst za katere nisva še nikoli slišali. Najbolj naju je očaral rak z zelo dolgimi nogami.
V torek smo se spet odpravili v šolo, kjer smo se pridružile razredu, ki so se učili o različnih tipih krvi in Rh faktorjih. Po končani razlagi smo se razdelili v skupine ter smo si določili našo krvno skupino.
Ko smo končale v šoli smo odšle v privatni Dom za ostarele kjer opravljava prakso. Razkazali so nama prostore in povedali o njihovem sistemu dela. Tu dajejo velik poudarek na občutek domačega okolja, da se stanovalci počutijo kot doma. To zagotovijo z barvitimi uniformami, sobo polno njihovih slik in osebnimi predmeti , ki jih spominjajo na dom. Malico jemo skupaj s stanovalci in se tako družimo. Najbolj se nama je zdelo zanimivo, da 1x na teden pride na obisk tudi terapevtski kuža (črna labradorka Mina) in prav tako so dobrodošli kužki družinskih članov, ki pridejo na obisk. Imajo tudi dnevni prostor in manjšo kuhinjo, kjer se stanovalci lahko družijo z družinami.
Njihova rutina poteka nekako drugače kot pri nas. Nega poteka od 8mih do 11ih ter si za vsakega posameznika uzamejo čas. Vsi stanovalci so posedeni na invalidski voziček ter odpeljani v skupni prostor kjer skupaj preživijo svoj dan. Po končani negi njihova oblačila operejo in posušijo sami v manjši pralnici. Medtem, ko v kuhinji že diši po kosilu, psihologinja zaposli stanovalce z risanjem, kvačkanjem in drugimi aktivnostmi. Pri kosilu pomagava tistim, ki potrebujejo pomoč. Po kosilu pomagava stanovalce udobno namestiti na fotelje nato pa se počasi odpraviva domov.
Sestre so zelo prijazne in so naju naučile kar nekaj španskih besed. Veliko se sporazumevamo tudi z mimiko in z nakazovanjem z rokami. Po končanem dnevu smo s profesorico odpravile na pohod, kjer smo prehodile 10km. Na poti smo bile očarane nad prelepimi razgledi, velikimi valovi in umetninami. Ko smo se vračale proti domu pa smo videle sončni zahod.
