POT DO SAINT ÉTIENNA

Z avtobusom smo se v petek, 8. septembra, zvečer odpravile na pot. Pot je bila zelo dolga ampak smo naslednji dan okrog 16.30 že stale na tleh Saint Etienna. Na postaji nas je pričakal Christophe, naš koordinator in profesor angleščine na tamkajšnji zdravstveni šoli, ki nas bo spremljal do konca izmenjave. Skupaj smo se s tramvajem odpeljali do našega apartmaja, kjer bomo en mesec živele. Ker je bila pot precej utrujajoča smo se prvi dan na hitro odpravile v trgovino in nato takoj odšle spat. Prav tako smo imele prosto nedeljo tako da smo se imele čas še spočiti in ogledati mesto.

PREDSTAVITEV DELOVNIH MEST

V ponedeljek smo skupaj s profesorico in Christophom odšli pogledat, kje bomo delale. Najprej smo se ustavili v Mutualiste Residence Bernadette, kjer bosta PUD opravljali Manca in Zala. To je dom, ki sprejme 80 oskrbovancev in ima 3 nadstropja. Vsak oskrbovanec ima svojo sobo in dovolj veliko kopalnico, kar je velik plus. Nato pa smo odšli v Cité des Aînés, kjer bosta PUD opravljali Jerca in Erika. Dom je precej bolj moderen in sprejme okoli 200 ljudi. Zraven imajo tudi posebej zgrajena stanovanja, da lahko ljudje tam živijo in imajo vedno dostop do pomoči in zdravnika, če le-to potrebujejo.

 DELOVNI DAN

Torek je bil naš dan D. Manca in Zala sta se že zjutraj ob 6.30 odpravili do svojega delovnega mesta. Jerca in Erika pa sta začeli šele ob 12h. Čez dan se nismo nič videle, zato si tudi nismo mogle izmenjati prvih vtisov. To je prišlo na vrsto šele v sredo. Zjutraj smo se zbudile ob 6h ter ob 6.30 po dve in dve odšle v svojo smer. Vsem se je delovnik začel ob 7h in končal ob 14h. Ko smo prišle domov, smo takoj zapadle v debato, kdo kaj dela, kako dela in predvsem, kako pestro je to, da me ne znamo francosko in oni ne angleško. Zala in Manca delata večinoma skupaj medtem ko sta Jerca in Erika vsaka v svojem nadstropju. Vprašali so jih če bi raje delali skupaj pa sta prišli do zaključka, da Erika več govori angleško če je sama in Jerca se bolj sporazumeva v stavkih francoščine, ki jih že pozna. Tipičen dan za vse je jutranje deljenje zdravil, previjanje ran, merjenje krvnega sladkorja in na splošno pomoč oskrbovancem.  

RUGBY VILLAGE

V četrtek smo se zvečer odpravile v tako imenovan Rugby Village, kjer se je na ekranu predvajala rugby tekma Francije in Urugvaja. Tam se je zbralo veliko ljudi. Vsi pa smo tja prišli z enakimi pričakovanji, in sicer, da bo Francija zmagala. In tudi je.

Manca, Zala, Erika & Jerca