Prihod v Tongeren
Najina Erasmus izkušnja se je začela okoli 19. ure na Avtobusni postaji v Ljubljani. Na najinem potovanju naju je spremljal tudi profesor Tadej Meglič. Naše potovanje je bilo naporno, saj je bilo malo prostora in bili smo utrujeni. Z avtobusom smo prispeli na avtobusno postajo v Hasseltu, kjer smo se osvežili z dobro kavo. Z vlakom smo se nato odpeljali v Tongeren. Vsi smo bili že neučakani, saj smo bili prepoteni in neprespani. Do stanovanja nas je pospremila lastnica Daniela. A ko smo videli stanovanje, so se naše čeljusti povesile do tal, saj je presegal vsa naša pričakovanja. Zvečer smo se odpravili na sprehod skozi mesto, kjer je potekal karneval oz. kot pravijo domačini Kermis. Tam smo poskusili tradicionalno jed Smoutebollen, ki je bila podobnega okusa kot slovenske miške.
Spoznavanje delovnega okoliša in šole
V ponedeljek okoli 10. ure smo se odpravili proti šoli, kjer nam je profesorica Petra predstavila šolo. Spoznali smo, da imajo v Belgiji popolnoma drugačen način šolanja. Otroci se po vrtcu vpišejo na osnovno šolo, ki traja 7 let ( do 12 oz. 13 leta ). Nato izobraževanje nadaljujejo na »srednji šoli«, ki tudi traja 7 let. Tam otroci spoznavajo različne smeri dela (električar, računalničar, lesar, zdravstveni delavec). Nadaljnjo šolanje lahko nadaljujejo na študiju, oziroma, Finci temu pravijo srednja šola. Presenetil naju je podatek, da je v šolah prepovedana nezdrava hrana in pijača. Po koncu ogleda so nas bogato pogostili in poizkusila sva tudi tradicionalno sladico. Nato naju je Petra odpeljala v dom. Razložili so nama potek in način dela v njihovi ustanovi. Dom se nahaja v hišah. V vsaki hiši je bilo 7 stanovalcev.
Prvi dan dela
Najina praksa se je začela ob 7. uri zjutraj. Najprej smo preverjali zdravila. Ker je bil najin prvi dan, sva opazovala zdravstvenega delavca, ki nama je pokazal kako ravnajo s stanovalci. Takoj sva opazila, da uporabljajo več empatije, za vsakega stanovalca si vzamejo čas ter ga hkrati spodbujajo da se uredi karseda samostojno. Večina stanovalcev je govorilo Nizozemščino, zato je bilo sporazumevanje oteženo. Andraž si je pri komunikaciji pomagal z nemščino, Jakob pa s kretnjami rok. Po zajtrku, smo začeli pripravljati kosilo. Pri tem so nam pomagali stanovalci, ki so nam olupili krompir, nasekljali čebulo itd. Zdravstveni delavci so zelo prijazni in se takoj opazi, da se »poglobijo« v vsakega stanovalca. Ker pa je le-teh tako malo se takoj opazi družinska atmosfera.
Izlet v Antwerpen
Najin prvi prosti dan sva izkoristila za ogled 2. največjega mesta Antwerpen. Takoj naju je presenetil s svojo mogočnostjo, ter s čistočo in urejenostjo mesta. Ugotovila sva, da je Belgija zelo »pozna« država, saj se je večina trgovin odpira ob 11. uri. Ogledala sva si tamkajšnje znamenitosti. Najbolj nama je bil všeč podhod Sv. Anne, ki poteka pod reko Šelda, ter je dolg okoli 600 metrov; muzej diamantov; kip Nella & Patrasche; ter plaža Sv. Anne, do katere sva morala hoditi dodatne 3 kilometre. Opazila sva tudi, da ima mesto kitajsko ulico.
