Z Davidom sva bila že delno vpeljana na delovišču, videli smo tudi kako imajo naprednejši sistem kot je pri nas. Vsi zaposleni imajo tablice, kjer imajo vse informacije o stanovalcih. Vsak dan smo imeli nekoga od zaposlenih, kateremu smo sledili in pomagali. Pokazali so nam tudi pripomočke s katerimi si pomagajo. Vsak zaposleni je imel 3-4 oskrbovance na dan, ki jim je pomagal in jim naredil zajtrk. Imajo različne funkcije, npr.: helper (bolničar), nursing assistent (srednja medicinska sestra) in nurse (diplomirana medicinska sestra).Vsako jutro so se pred začetkom dela dobili in se pogovorili o poteku dela in o možnih negovalnih težavah. Pri obeh v domu je bilo okoli 50 oskrbovancev, večina jih je bila pokretnih. Delali smo od 7h pa do 13h oz. 14h. Imela sva tudi njihove delovne obleke, ki so temno modre barve. Zdravila za oskrbovance pripravijo že 14 dni vnaprej, in sicer v plastične škatlice. Vsak oskrbovanec ima okoli zapestja ali okoli vratu klicno napravo, ki jo uporabi, ko rabi pomoč osebja. Delali smo večinoma z zaposlenimi, ki govorijo dobro angleško, naleteli pa smo tudi na zaposlene, ki niso govorili angleško.
Ogledali smo si tudi Ceres areno (stadion), Marselisborg Dyrehave in lepo peščeno obalo.
V hostlu je bilo osebje prijazno, imela sva kuhinjo, kjer sva si sama kuhala. Ni nam bilo všeč, ker nam je nekdo izmed gostov kradel hrano iz hladilnika.
Zadnji teden je minil hitro, na delovno mesto sva se že navadila. Zadnji teden sem bil en dan z fizioterapevtko, ki sem ji sem pomagal. Pokazala mi je tudi nekaj vaj, ki sem jih kasneje pokazal oskrbovancem. En dan sem bil tudi z occupation nurse. Ta teden nam je Jan razkazal njihovo šolo. Pokazal nam je njihove učilnice, opremo in prostore za prakso. Všeč nam je bila njihova šola, ki je na novo zgrajena in se imenuje SOSU. Še posebej nam je bil všeč kabinet z dojenčki in dvorana s šolskim fitnesom.
Ogledala sva si tudi knjižnico v Dokku 1, ki ima zelo lep razgled na morje. Priporočil bi tudi Street food, kjer imajo različne vrste hrane, od azijske pa vse do mehiške. S stanovalci doma smo se povezali, bilo jim je žal, ko smo odhajali.
Na izmenjavi sva se imela fenomenalno, ker smv videla njihov način dela, vadila sva angleški jezik, pridobila izkušnje, kako je biti daleč od doma in družine ter kako se znajti, ko si v drugi državi. Nepozabna izkušnja.
Mihajlo in David
