Drugi teden je za nami in veliko novega sva spoznali.
V začetku tedna smo imeli voden ogled doma starejših občanov. Dom je narejen na zelo visokem nivoju. Velik poudarek je na demenci, to je razvidno preko 3D poslikav na hodnikih, vratih, dvigalih…tudi pacienti so sami povedali, da jim to veliko olajša bivanje in se počutijo varnejše. V domu smo si ogledali muzej s starejšimi predmeti, igricami. Vodniki so nam povedali, da v muzej pripeljejo paciente in tako jim omogočijo, da se postopoma spomnijo dogodkov iz preteklosti. Pacienti tudi povedo kakšno njihovo zgodbo. Vsak pacient ima svojo sobo, katero si lahko opremijo s svojim pohištvom tako jim daje občutek, kot da so doma.
Najina praksa je nekoliko drugačna. Obiščeve veliko različnih hiš, tako vidiva veliko razlik med bogatimi in revnimi. Na eni strani velika razkošna stanovanja in na drugi zanemarjena, poškodovana. Veliko je bolnih pacientov, kateri si ne morejo privoščiti ustrezne oskrbe, ki jo potrebujejo.
Za delo na domu potrebuješ veliko iznajdljivosti in znanja. V težki situaciji si sam in nimaš veliko časa za razmišljat kaj narediti. Delavni prostor si pripraviš tako, da je najbolj ustrezno tebi, kakor tudi pacientu.
Ena zanimivost – veliko vidiva dvojezičnih napisov na škatljicah v katera pakiramo zdravila fancosko & nizozemsko ter nemško & nizozemsko.
Komunikacija s pacienti je zelo pomembna vse povsod. Vendar, ko si v tujini na praksi je to malo težje. Morava reči, da se veliko starejših trudi govoriti v angleščini in tako je pristop lažji.
Kmalu sledi vikend, katerega bova izkoristili v raziskovanju Bruslja.
