Kljub strahu zaradi neznanja jezika smo prvi teden kar uspešno preživeli. Delo v domu se zelo razlikuje od dela v Sloveniji, saj kot smo že omenili se veliko bolj trudijo za stanovalčevo psihično zdravje. Vedno si vzamejo čas in se potrudijo, da se pacient dobro počuti. Poudarek je na socialnem delu s stanovalci. Velikokrat si vzamejo čas za pogovor, odigrajo kakšno igro ali celo pripravijo druženje, ples in ostale razvedrilne dejavnosti katerih del smo bili tudi mi. Njihova šola se imenuje Šola za socialno delo in kot smo že omenili imajo poleg zdravstvene nege tudi velik poudarek na socialnem delu.
Študentka te šole je za stanovalce doma pripravila razvedrilno igro v kateri so plesali, peli in se na koncu posladkali z dobrotami, ki so jih spekli zaposleni. Tudi nas je prosila, če lahko sodelujemo in zapojemo kakšno Slovensko pesem za stanovalce, predvsem za tiste, ki so slovenske narodnosti. Seveda smo bili pripravljeni na akcijo in smo z veseljem odpeli pesmi z naslovom Ti moja rožica in Čebelar.
Da bi lažje komunicirali v tuji državi, imamo tudi učne ure nemščine dvakrat na teden.
Na težko pričakovan vikend smo se v Soboto odpravili do jezera Worthersee. Tam smo se sprehajali, občudovali naravne lepote, družili in igrali šah na prostem z veliko šahovnico in velikimi figurami.
Kasneje smo se odpravili na Štalensko goro, ki se nahaja nad Gosposvetskim in Celovškim poljem v Avstriji. Tam je tudi arheološko najdišče ostankov zgradb starih Rimljanov. Že od daleč smo lahko videli cerkev Sv. Marije Magdalene in tamkajšnji hotel. Ogledali smo si fresko Sv. Cirila in napise v latinščini. Tamkajšnji hotel je imel tudi živali, ki smo jih imeli priložnost hraniti. Po toplem čaju smo uživali v pogledu na sončni zahod in Alpe.