V današnjem blogu vam bomo predstavile vsaka svojo prvo izkušnjo z delom v našem prvem tednu bivanja na Menorci. Delamo v dveh različnih ustanovah, vsaka na svojem oddelku. Eva in Sara delata v prvi stavbi, Chiara in Nina pa skupaj v drugi.
Na oddelku so vsi še kar prijazni, vendar imava ogromno težavo s komunikacijo, saj čisto nihče nezna niti malo angleško. Delo, ki bi ga pri nas v Sloveniji z lahkoto opravljali sami je tukaj dobesedno nemogoče. Sistem je drugačen, vsak pacient v domu ima svoje zahteve in njihove potrebe so drugačne in prilagojene vsakemu pacientu posebaj. Vsak izmed njih ima v sobi obešeno tablo na kateri piše kaj potrebuje, kako postljati posteljo, koliko različnega posteljenga perila potrebuje, diagnoza, ali potrebuje pomoč pri hranjenju, oblačenju itd… Ker je vse napisano v španščini ničesar ne razumeva in zato potrebujeva pomoč zaposlenih od katerih pa včasih dobiva občutek, da sva jim v napoto, saj nama morajo poleg dela še razlagati in dajati navodila, ki pa jih ne razumeva, saj vse govorijo samo v španščini.
Eva in Sara
V dom so naju sprejeli odprtih rok tako zaposleni, kot oskrbovanci. Le eden ali dva zaposlena govorita malo angleško, toliko, da razumeva navodila za delo. Vsaka dela v svojem nadstropju, glede na nadstropje pa je razdeljena tudi zahtevnost pomoči pacientov. V prvem nadstropju so oskrbovanci, ki potrebujejo več pomoči, v drugem in tretjem nadstropju pa so bolj samostojni oskrbovanci. V domu delava z enim od zaposlenih, ki govorijo angleško, same z oskrbovanci pa nemoreva biti, saj naju te ne razumejo in so ob najinem pojasnilu zmedeni. Delo tako opravljamo v parih skupaj z zaposlenimi. V domu je tudi nekaj oskrbovancev, ki znajo angleško in so zelo veseli, ko to znanje izkoristijo v pogovorih z nama. Tudi midve sva veseli, ker jih razumeva.
Nina in Chiara
To so bile izkušnje našega prvega tedna, vendar se že s polnim zagonom pripravljamo na nov teden in nove izzive. Lepe pozdrave iz naše dnevne sobe z lepim razgledom.
#seeyousoon #adios